2 Kings 2

2. Poglavje

1Zgodi se pa, ko je hotel Gospod vzeti Elija v viharju gori v nebesa, da je šel Elija z Elizejem iz Gilgala. 2In Elija veli Elizeju: Ostani tukaj, prosim; zakaj Gospod me je poslal tja do Betela. A Elizej reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi tvoja duša, jaz te ne zapustim. Gresta torej doli v Betel. 3In proroški sinovi, ki so bili v Betelu, pridejo ven k Elizeju in mu reko: Veš li pa, da vzame danes Gospod tvojega učenika od tebe? On reče: Saj jaz vem, le molčite! 4In Elija mu veli: Elizej, prosim, ostani tukaj; zakaj Gospod me je poslal v Jeriho. On reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi duša tvoja, jaz te ne zapustim. In prideta v Jeriho. 5In proroški sinovi, ki so bili v Jerihu, pristopijo k Elizeju in mu reko: Veš li pa, da vzame danes Gospod tvojega učenika od tebe? In odgovori: Saj jaz vem, le molčite! 6In Elija mu veli: Ostani, prosim, tukaj; zakaj Gospod me je poslal k Jordanu. On reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi duša tvoja, jaz te ne zapustim. In gresta obadva naprej. 7A petdeset mož izmed proroških sinov je šlo, in postavijo se v nekoliki daljavi nasproti njima; onadva pa sta stala pri Jordanu. 8Tedaj vzame Elija svoj plašč ter ga zvije skup in udari ž njim ob vodo, in se razdeli na obe strani, in onadva preideta po suhem. 9In ko sta šla na drugo stran, reče Elija Elizeju: Prosi, kaj naj ti storim, preden bodem vzet od tebe! In Elizej reče: Prosim, da dobim dvojen delež od tvojega duha! 10Odgovori: Težke reči si prosil; če me boš videl, kadar bom vzet od tebe, se ti zgodi; ako pa ne, ne bode tega. 11In ko gresta še skupaj in se pogovarjata, glej, ognjen voz in ognjeni konji, ki ju ločijo narazen. In Elija je šel v viharju gori v nebesa. 12In Elizej je videl to in je klical: Oče moj, oče moj! Vozovi Izraelovi in jezdeci njegovi! In ni ga videl več. Tedaj prime oblačila svoja ter jih raztrga na dva kosa. 13In vzdigne plašč Elijev, ki mu je spadel, in se vrne ter stopi na breg Jordana. 14In vzame plašč Elijev, ki mu je spadel, in udari vodo in reče: Kje je Jehova, Bog Elijev? In ko je tudi udaril vodo, se razdeli na obe strani, in Elizej preide. 15In ko ga vidijo proroški sinovi, ki so stali pri Jerihu njemu nasproti, reko: Duh Elijev počiva nad Elizejem. In pridejo mu naproti in se mu poklonijo do tal. 16In mu reko: Glej, med nami, hlapci tvojimi, je petdeset močnih mož; naj gredo, prosimo, in iščejo učenika tvojega! Morda ga je duh Gospodov vzel in vrgel kje na goro ali v dolino. On pa veli: Nikar ne pošiljajte! 17Ali oni so silili vanj, da ga je bilo sram. In reče: Naj gredo! Pošljejo torej petdeset mož; ti ga iščejo tri dni, a ga ne najdejo. 18In ko se vrnejo k njemu (stanoval je pa v Jerihu), jim reče: Nisem vam li rekel, da ne hodite? 19In možje iz mesta reko Elizeju: Glej, prosimo, v tem mestu je dobro prebivati, kakor vidi gospod moj, ali voda je nezdrava in zemlja nerodovitna. 20On veli: Prinesite mi novo čašo in denite soli vanjo! In mu prineso. 21On pa gre ven k studencu in vrže vanj soli in reče: Tako pravi Gospod: Ozdravil sem to vodo, odslej ne bo iz nje več smrti ali nerodovitnosti. 22In voda je bila zdrava do tega dne po besedi Elizeja, ki jo je bil govoril. 23In šel je odondod gori v Betel. Ko pa gre gori po poti, pridejo mali dečki iz mesta in ga zasmehujejo in mu govore: Plešivec, pridi gori! Plešivec, pridi gori! 24In se ozre, in ko jih vidi, jih prekolne v imenu Gospodovem. In prideta dve medvedki iz gozda in raztrgata izmed njih dvainštirideset otrok. 25In šel je odtod na goro Karmel in odondod se je vrnil v Samarijo.
Copyright information for SloChraska